Ko se posameznik prijavlja na razpisano delovno mesto, v svoji prijavi poskrbi, da izpostavi vse svoje sposobnosti, znanja in izkušnje, torej tako imenovane trde veščine, z namenom, da bi navdušil delodajalca. Vendar pa pri tem pogosto pozabi poudariti svoje mehke veščine, ki so enako pomembne pri odločanju delodajalca, kdo bo zares zasedel prosto delovno mesto. Oziroma raziskave ameriške zveze za kadrovski managament kažejo, da delodajalci skoraj bolj cenijo mehke veščine kot tehnične veščine.

Zakaj?
Mehke veščine niso pomembne samo, ko se posameznik srečujejo z zunanjimi deležniki, temveč so pomembne, da jih posameznik poseduje, ko gre za stike s sodelavci. Mehke veščine se nanašajo na to, kako posameznik dela / sodeluje v delovnem procesu z drugimi. Delodajalci cenijo mehke veščine, saj ljudem omogočajo, da delujejo in uspevajo v skupinah in v organizacijah kot celoti, in ravno zdravo delovno okolje je odvisno od mehkih veščin. Konec koncev, delovno mesto je medosebni prostor, kjer je treba zgraditi in spodbujati odnose, razmisliti o možnih perspektivah in občasno reševati konflikte.

Kaj so mehke veščine?
Trde veščine lahko izmerimo in dokazujemo, medtem ko so mehke veščine težje za vrednotenje, (in jih skoraj ni mogoče pridobiti v procesu formalnega izobraževanja), saj gre za osebnostne značilnosti, ki se povezujejo s čustveno inteligenco, saj predstavljajo posameznikovo sposobnost interakcije z okoljem. Mehke veščine so osebnostne značilnosti, ki so komplementarne trdim veščinam, torej znanjem, pridobljenim v procesu formalnega izobraževanja. Kar pomeni, da so trde veščine tiste, ki pomagajo posamezniku do razgovora, medtem ko so mehke veščine tiste, ki odločajo ali bo kandidat prosto delovno mesto tudi zasedel.

7 najpomembnejših mehkih veščin
•    Komunikacijske sposobnosti:
Komunikacijske spretnosti se nanašajo na učinkovit prenos misli v besede. Kar pomeni, da dober komunikator zna svoje misli izražati tako v pisni kot tudi ustni obliki. Uspešni komunikator razume in delujejo učinkovito po navodilih, prav tako pa zna razložiti npr. potek delovnih procesov med svoje sodelovce in razjasniti vsa morebitna zapletetna vprašanja zunanjim deležnikom (strankam, poslovnim partnerjem) neke organizacijske enote. Kakovostna komunikacija je tudi pomemben vidik vodenja, saj morajo biti vodja sposoben posredovati sporočila med ljudi jasno in razumljivo.

•    Timsko delo in pripravljenost na sodelovanje:
»Več glav, več ve«. Delodajalci pri sestavljanju kolektiva izbirajo takšne sodelavce, ki v delovnem okolju ustvarjajo harmonijo. Kar pomeni, da sodelavci dobro delujejo v timu ter znajo menjaviti vloge pri različnih projektih. Na primer; nekdo bo pri izvajanju delovne naloge enkrat deloval kot vodja, pri naslednji kot del izvedbene skupine in nadalje kot svetovalec. In če se oseba zna prilagajati, potem takem z menjavanjem vlog ne bo imel težav in ne bo prihajalo do konfliktov znotraj samega tima.

•    Prilagodljivost:
Fleksibilnost je pomembna mehka veščina, saj dokazuje sposobnost in pripravljenost za pridobivanje novih veščin ter odprtost do novih delovnih nalog in novih izzivov. Delodajalci pogosto iščejo kandidate, ki se znajo prilagoditi vsaki situaciji.  

•    Samoiniciativnost:
Pozitiven odnos in pobuda za dobro delo brez stalnega nadzora sta bistvenega pomena za vsakega zaposlenega. Ne samo, da dokazuje zanesljivost in zavezanost, ampak kaže, da se lahko zaposleni učinkovito ujema v organizacijsko strukturo brez potrebe po stalnem nadzoru.

•    Reševanje konfliktov:
V delovnem okolju se vsakodnevno križa mnogo idej in interesov. Umetnost dobrega komunikatorja je v tem, da je tudi dober pogajalec, ki zna poiskati pravo pot, ki ne vpliva negativno na vpletene, temveč prinaša pozitivne rezultate.

•    Sposobnost dela pod pritiskom:
Veliko delovnih mest prinaša opravljanje dela v točno določenih rokih in z velikimi odgovornostmi, kar pa posledično pomeni tudi velike pritiske. Zaposleni, ki se zna organizirati in si zna določiti čas za opravljanje prednostnih nalog si zagotovi optimalno prednost in učinkovitost, prav tako pa se na ta način izogne tudi odvečnemu stresu.

•    Sposobnost vodenja:
Sposobnost vodenja je mogoče razumeti kot »zbirko« različnih mehkih veščin, kot so na primer: pozitiven odnos, samozavest in jasna perspektiva, sposobnost učinkovitega komuniciranja in sposobnost za samomotiviranje in motiviranje drugih.

Kako do mehkih veščin?

Mnoge od zgoraj naštetih pa lahko pridobite tudi z vključitvijo v naš projekt Nefiks zaposlitvene rešitve.

***

Vir slik: Pixabay in arhiv Zavoda Nefiks