Fernando: Priznati moram, da sem se naučil veliko - karierno in drugače ...

(Nastopi Esmeralda, tanek in eleganten prenosni računalnik z veliko spominskega prostora na disku.) 

Esmeralda (z globokim, žametnim glasom): Fanta, slišim, da se pogovarjata o karierah. To me vedno zanima. Česa pa si želita za prihodnost?

Diego (z zanosnim, navdušenim glasom): Želim si, da bi prihodnje generacije imele možnosti, kakor smo jih imeli mi. Da bi jih v trgovini izbrali nadobudni mladi, ki bi na njih razvijali nove projekte, ne pa le igrali igric - čeprav smo odlični tudi v tem. Predvsem pa, da bi se nas uporabljalo. Računalniki smo narejeni za stik z ljudmi, in imamo ogromno funkcij. Vse te funkcije pa pridejo do pomena le, če se nam nekdo posveča in se z nami igra, na nas piše, čisti našo tipkovnico, na nas izpolnjuje Excel listo, surfa po internetu, načrtuje nakup nove čivave ali počitnice na Sardiniji. Karkoli. Samo da nismo zapuščeni. 

Mi smo vsi prišli od daleč - iz Španije. Dolge popoldneve smo delali v bankah. Vendar so nas prodali in smo obnovljeni pristali tukaj, v Sloveniji - in zdaj si tukaj ustvarjamo spomine. Tako sem srečen, da smo imeli to možnost. Tukaj je krasno. Imamo fikus za družbo, klimo in karierni razvoj. 

Fikus Rudi (ponosno): Hvala, Diego. 

Esmeralda (očitno ganjena, si briše kibernetsko solzo): O, Diego. Nisem vedela, da si tak romantik. 

Diego (izprsi tipke, očitno opogumljen in ponosen zaradi Esmeraldinega zanimanja): Nisem romantik, sem vizionar - in realist! Mislim, da prihodnost leži v rokah mladih. Ampak mladi morajo imeti priložnosti. Internet je danes jama znanja - vse, česarkoli se želiš, se lahko naučiš po internetu. Ravno zadnjič me je neka punca uporabila, da je preko mene guglala načine, kako splesti prtičke za poroko. 

Esmeralda (zmedena): Prtičke za poroko?

Diego (nestrpno zamahne z miško): To je samo primer, Esmeralda! Kar hočem povedati je, da lahko z dobrim, na vse izzive pripravljenim računalnikom počneš vse, kar ti srce poželi. 

Esmeralda (posmehljivo): Npr. kvačkaš prtičke. 

Diego (že obupano): Se učiš jezikov! Raziskuješ svet! Ustvarjaš! Pišeš! Rišeš! Si gradiš kariero! Iščeš službo!

Esmeralda (pokroviteljsko): Za zadnje dvoje imamo že Nefiks. 

Diego (se umirja): točno tako. Ampak tudi za Nefiks potrebuješ računalnike in internet. Samo pomisli: e-Nefiks - njihov portal za iskanje zaposlitve - je nenazadnje na internetu. Čez dva tedna npr. odpirajo Zaposlitveni klub v Ljubljani in Kopru - prijavnica je prav tako na internetu, tukaj: https://app.nefiks.si/activity/1170.  Danes ni več tako, da se človek obleče kakor za poroko, si od strica sposodi aktovko, da zgleda profesionalno in se v sveže očiščenih čevljih odpravi od pisarne do pisarne v iskanju službe. (Važno zaključi.) Danes je vse elektronsko!

Fernando (zazeha z zaslonom): Draga moja. Vse to je krasno, ampak jaz rabim zdaj posodobitve naložit, potem pa v spanje. Nočko.

Esmeralda (očitajoče): Fernando, saj ura ni še niti pet popoldne! Kdor se več uči, ta več zna in ga ne morejo izkoriščati.

Fernando: Nalaganje posodobitev (49 %). Prosim, ne ugašajte računalnika. 

Esmeralda: ....

***

Če bi več zgodb, pošljite pohvalo na nefiks@nefiks.si. Zgodba je delno izmišljena, opozarja na posledice prekarnega dela v okviru projekta S smehom nad prekarno delo in da lahko z znanjem pridemo do zaposlitve. Računalnika pa sta bila kupljena pri podjetju TEAL d.o.o., Laško s spletno trgovino in blagovno znamko http://outletko.si.