fbpx Nefiks
Torek, 20 Oktober 2020

ikonca f ikonca y ikonca i ikonca t

 

 

Sedem ne-jev pri odločanju za fakulteto

Tako kot na drugih področjih življenja, smo tudi pri izbiri študija različni. Nekateri se odločajo lažje in hitreje, drugi imajo veliko dilem, na Nefiksu pa se nam zdi pomembno, da vas določeni izzivi, s katerimi se pri odločanju soočate, ne ustavljajo po nepotrebnem, zato smo ti pripravili sedem ne-jev za oporo pri odločanju. Izbira poklica in s tem povezanega študija je proces, zato je pomembno, da si dobro informiran.

 

7 ne jev 11. Ne odloči se zgolj na podlagi informativnih dnevov
Informativni dnevi so zato, da se fakultete predstavijo v svoji najboljši možni luči in to nalogo običajno odlično opravijo. Pogosto je težava v tem, da mladi od izobraževanja pričakujejo zaposljivost, fakultete pa se ne čutijo dolžne zagotavljati zaposljivosti diplomantov, pač pa zagotavljati kvaliteto izobraževalnega procesa. Pri tem pa to pogosto »pozabijo« omeniti. Prav tako je zelo malo povedanega o tem, v kakšni »konkurenci« se potem diplomanti zaposlujejo – koliko jih zaključi na predstavljeni študijski smeri ter kateri podobno izobraženi kadri »tekmujejo« za podobna delovna mesta. Statistike Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je določenega profila preprosto preveč, podatki pa so javno dostopni, verjetnost, da se bodo trendi drastično spreminjali, pa majhna. Tudi navdihujoče predstavitve študentov ali nekdanjih študentov so lahko zelo zanimive, vedeti pa je potrebno, da so k predstavitvi običajno povabljeni najbolj uspešni študentje, ki pa ni nujno, da so znanje razvijali samo na fakulteti. S tem seveda ne trdimo, da je na informativnih dnevih vse slabo, svetujemo pa temeljito dodatno informiranje, da znamo informacije pridobljene na informativnih dnevih postaviti v pravi kontekst.

7 ne jev 22. Ne odločaj se za »manj«, ker se bojiš neuspeha
Ocene v srednji šoli včasih niso nujno odraz dejanskega znanja ali uspešnosti, saj lahko nanje vpliva marsikaj. Če si nečesa želiš, vendar dvomiš vase, razišči kakšne so tvoje realne možnosti. Psihologi svetujejo, da si na list papirna napišeš vse svoje dosedanje dosežke, mi pa imamo zate še boljšo rešitev. Vse svoje dosedanje aktivnosti vpiši v Indeks Nefiks – ko ti bodo tvoje kompetence potrdili tvoji mentorji, delodajalci, izvajalci aktivnosti, trenerji, boš zagotovo pridobil dodatno samozavest. Morda je možnost neuspeha ravno tako visoka, če vpišeš študij, ki je lažji, a te ne zanima toliko.

7 ne jev 33. Ne izloči nekega študija samo zato, ker ti en predmet ne ustreza
Če te določen študij zanima, a ima predmet, ki ti že v srednji šoli ni bil najbolj blizu, to ne sme biti razlog, da se za študij ne odločiš. Če je isti študijski program na voljo na več univerzah, preglej predmetnike, pozanimaj se pri študentih, na kakšni težavnostni stopnji je predmet – morda obstaja možnost, da prvo bolonjsko stopnjo študija opraviš na eni univerzi, drugo pa na drugi. Prav tako morda lahko med sorodnimi smermi menjaš ob prehodu na višjo stopnjo. V najslabšem primeru pač sprejmeš izziv in izpit opraviš – morda bo to od tebe zahtevalo nekoliko več energije in vztrajnosti, a nekaj mesecev učenja v primerjavi z leti dela, ki jih boš opravljal v službi, kjer si želiš (ali ne želiš delati – če se vpišeš na smer, ki te ne zanima) v dolgoročni časovni perspektivi ne pomeni prav veliko.

7 ne jev 44. Ne izberi splošne študijske smeri zgolj zato, ker se ne zmoreš odločiti
Ko se odločaš za določeno študijsko smer je nujno, da imaš odgovor na vprašanje zakaj. Podaljševanje neodločenosti vodi k nekvalitetnemu študiju, k nižji stopnji specializacije, ter posledično manj kompetentnim kadrom. Določene študijske smeri imajo veliko vpisnih mest, ravno zato je toliko bolj pomembno, da študentje tam študirajo čim bolj kvalitetno, saj trg dela kasneje vsrka le najboljše, ostali pa zaposlitve na svojem področju ne dobijo. Kakšno leto pred vpisom je skrajni čas, da se začneš intenzivno ukvarjati s tem, kaj bi v življenju rad počel, se skozi dijaško delo, prostovoljne aktivnosti, dodatne seminarje in usposabljanja preizkusiš na določenih področjih, ter tako ugotoviš, kaj je »tvoje poslanstvo«.

7 ne jev 55. Ne ukvarjaj se z zaposlitvijo šele, ko zaključiš šolanje
Če bi se po končanem izobraževanju rad zaposlil, je pomembno, da o tem razmišljaš že ob vpisu na fakulteto. Res je, da veliko poklicev, ki bodo obstajali v prihodnosti še ne poznamo, znano pa je, kaj so kompetence prihodnosti. Brez tehničnega znanja, ki je povezano z računalništvom že čez nekaj let ne bo mogoče opravljati skoraj nobenega poklica. Mnoge študijske smeri svojih programov še niso prilagodile niti zahtevam sedanjosti, kaj šele prihodnosti. Če iz predmetnika ugotoviš, da je tvoja izbrana študijska smer ena teh, hitro pripravi načrt, kako boš tovrstne kompetence pridobil, saj se ti lahko zgodi, da po preteku študentskega statusa pridobivanje kompetenc zate ne bo več tako cenovno ugodno, ali pa bo postalo celo nedosegljivo.

7 ne jev 66. Ne vpiši se, ne da bi se pogovoril vsaj z eno osebo, ki je ta študij že končala
Včasih se naša predstava o študiju ne sklada s tem, kako določen študij dejansko poteka. Tudi tisti, ki določeno študijsko smer že obiskujejo, velikokrat nimajo jasne predstave, kaj nekdo s pridobljeno izobrazbo lahko dela. Zato je pomembno, da se pri izbiri študijske smeri posvetuješ z nekom, ki je že zaposlen in ti lahko jasno predstavi, kako vse skupaj poteka. Seveda je dobro tudi, da se čim več pogovarjaš s študenti, saj te ti lahko tudi vzamejo s seboj na določena predavanja, kjer še bolj dobiš občutek o študiju samem, a realna vrednost pridobljenih kompetenc se pokaže šele na trgu dela.

7 ne jev 77. Ne pozabi na potrebe lokalnega okolja
Če si svoje življenje predstavljaš v svojem ali kakšnem drugem lokalnem okolju, je dobro, da se ob izbiri študija pozanimaš tudi o razvojnih strategijah izbranega lokalnega okolja. V letu 2018 so občine napisale svoje razvojne strategije, na Zavodih za zaposlovanje so zbrane napovedi delodajalcev po potrebah kadrov v prihodnosti. Če namreč potreb po tvojem profilu v lokalnem okolju ni, je smiselno že v času študija iskati poti, ki te bodo pripeljale na trg dela. V nasprotnem primeru se lahko ujameš v zanko brezposelnosti, prekarnega dela ali pa dobiš zaposlitev na delovnem mestu, ki je pod tvojo izobrazbeno stopnjo, si lažje zamenljiv ali pa podvržen drugim, nestalnim oblikam dela.

Če še vedno ne veš, kako bi se odločil pa te vabimo v karierne klube, ki jih na žejo srednjih šol ali dijakov organiziramo po vsej Sloveniji.