Konferenca je potekala 8. novembra in je bila organizirana v okviru projekta POJAM – Partnerstvo za krepitev trajnostnega aktivizma mladih, ki ga skupaj izvajajo Iniciativa mladih za človekove pravice – Hrvaška, Danes je nov dan iz Slovenije, Gong iz Zagreba in CK13 Mladinski center iz Novega Sada (financirano iz programa Erasmus+).
Konferenca je bila sestavljena iz dveh razprav in kreativne delavnice za boj proti sovražnemu govoru.

Prva razprava je nosila naslov Inovativne prakse družbenega aktivizma in zagovorništva na lokalni ravni. Gostujoči razpravljalci so delili izkušnje o pomenu sodelovanja in angažiranja predstavnikov lokalnih in regionalnih samouprav v kontekstu spominjanja na civilne žrtve vojne na Hrvaškem – veliko število vojnih spopadov skoraj vedno povzroči civilne žrtve, kar je ena od posledic, skupna vsem vojnam. Zato je izjemno pomembno vključiti spomin na civilne žrtve v zgodovinske pripovedi, v vseh državnih in političnih kontekstih, ki so v svoji zgodovini doživeli vojno. Vojne so, kot vemo, kompleksni dogodki, katerih bistvo je nujno kršenje človekovih pravic na vsaki vojskujoči strani. Spomin na civilne žrtve, v obliki poslikav, skolptur, tako imenovanih spominskih območij, je ena od izrazitih oblik solidarnosti. Mesta spomina so del koncepta politike spomina, ki mora imeti v svojem jedru vidik solidarnosti, a vključen spomin, ki vključuje žrtve vojne ne glede na njihove etnične, rasne značilnosti.

Človekove pravice in solidarnost so vez med politiko spomina in okoljem, v katerem živimo. Kot prebivalci planeta Zemlja smo vgrajeni v okolje, ki nas obdaja, zato je skrb zanj nujna in odgovornost vsakega človeka. Skrb za okolje skozi aktivizem in aktivistične akcije smo omenili v prvi razpravi na primeru okoljskega aktivizma v Novem Sadu. Novosadska okoljska aktivistična skupina se aktivno zavzema za zaščito Šodroša - zelenega dela Novega Sada. Ta se nahaja ob strugi reke Donave, bogate z raznoliko floro in favno in je kritično ogrožen zaradi načrtov za gradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa in mostu. Njihova gradnja bi uničila dragocen ekosistem in s tem ogrozila zdravje prebivalcev, za katere je Šodroš območje oddiha in rekreacije. Glas, argumente in zahteve civilnih aktivistov po prekinitvi izvajanja Generalnega urbanističnega načrta so interesne skupine večkrat ignorirale in utišale, nato pa so aktivisti začeli fizično varovati zelenico in življenje Šodroša, kar je vodilo v številne konflikte s policijo in aretacije.

Druga razprava se je imenovala Mladi odločajo: realnost ali mit?, tesno se je povezovala s politiko spomina, skrbjo za okolje, solidarnostjo in varstvom človekovih pravic. Ena izmed tem je bil namreč vpliv korupcije na družbeno in institucionalno zaupanje ter sodelovanje in aktivnost mladih. Osnova razprave o posledicah koruptivnih dejanj je bila magistrska naloga, ki temelji na raziskavi, opravljeni na Hrvaškem. Raziskava je med drugim pokazala, da z večanjem zaznave korupcije pada splošna stopnja participacije mladih in da se z večanjem zaupanja v politične institucije povečuje tudi sama participacija. Na tej razpravi smo lahko slišali tudi več o konkretnih primerih uporabe participativnega proračuna za mlade na Hrvaškem. Primer je Združenje Iks iz Petrinje, kjer po rušilnem potresu leta 2020 primanjkuje družabnih in kulturnih vsebin za vse starosti, tudi za mlade. Drugi primer porabe sredstev iz participativnega proračuna je varaždinski Mladinski center P4 (Pečetri), ki namerava v bližnji prihodnosti v sodelovanju z društvom V.U.K. ustanoviti varaždinski skupnostni radio. Oba primera vsebujeta elemente dvosmernega ustvarjanja vsebin, pri čemer jih ne ustvarjajo le (nevladne) organizacije, ampak tudi njihove ciljne skupine, mladina in občinstvo. Oba primera jasno dokazujeta pomen in vrednost socialnega dialoga, dvosmerne in večsmerne komunikacije ter moči skupnosti, ki izhaja iz združevanja. Oba primera kažeta, da so poznavanje potreb lokalne skupnosti, spretna kombinacija notranje motivacije in zunanjih priložnosti recept za pridobivanje sredstev iz participativnega proračuna.

Tretji del konference je bila ustvarjalna in umetniška delavnica Murali proti sovraštvu. Rezultat te delavnice so bile šablone za ustvarjanje ulične umetnosti. Javne površine v mestih so pogosto polne najrazličnejših grafitov, nekateri med njimi pa so pogosto sovražni do določenih skupin – v tem primeru do civilistov v vojnem času. Poveličevanje vojnih zločincev in dejanj pogosto zmanjšuje vrednost ljudi, ki so postali žrtve spopadov zaradi dejstva, da so živeli ali bili na vojno prizadetem območju ob “nepravem” času. Biti sposoben okrasiti ulice s sporočili solidarnosti in povezanosti so popolna opozicija že obstoječemu uličnemu izkazovanju sovraštva, zato je bila ta delavnica primerna pika na "i" celotne konference.

Upam si trditi, da je kompleksnost tematike konference globlja od te skromne besedilne predstavitve. Izjemno pomembno je ohraniti spomine na posledice VSAKE vojne, vsakega konflikta, tudi, če je v njegovem imenu svet zapustilo le eno živo bitje, da bi lahko iz družbe čim prej izkoreninili agresivne in destruktivne politične metode. Dialog, solidarnost in sodelovanje so še vedno glavno prevozno sredstvo na poti do bolj humane družbe, ne glede na to, kje v svetu smo. S potovanjem s tem prevoznim sredstvom vsaka skupina in skupnost lažje pridobi globlje razumevanje družbenih problemov, višjo stopnjo solidarnosti, pozitiven vpliv na človekove pravice in izboljšanje človeštva, začenši na mikro ravni. Tudi sami smo majhni pred družbenimi trendi, ki nas obdajajo in še bodo sledili, a s sprejemanjem povezanosti in združevanja, kot se je že večkrat pokazalo, postajamo modrejši in bolj človeški!

avtor: Matea Bučkal